. Odhod od gostilne Crisnaro v Savodnji (Savogna/ Sauodnja), 200 m nad morjem, kjer lahko parkiramo ob stezi za balinanje. Ko stopimo
čez most nad Aborno (Alberone), zavijemo na levo proti Jeronišču (Ieronizza) sredi zelo lepih travnikov. Po približno 500 m pridemo do novega križišča: na desno se povzpnemo po asfaltu do maloštevilnih hiš pri Štefniču (Stefenig/Štiefnič). Od tu je cesta neasfaltirana in se vzpenja v ostrih ovinkih proti Tarčmunu (Tercimonte), 644 m, po vrhovju, ki samo zase kot zadnji greben Matajurja (Monte Matajur) leži okobal med dolinama Aborne (Alberone) in Reke (Rieca/Rieka). Trate, vrtovi in sadovnjaki nam oznanjajo, da se bližamo vasi. Naenkrat se nam odpre razgled na Matajur (Monte Matajur) v okviru jablan, ki so poleti bleščeče v belem slapu cvetov. Pred nami se razprostirajo vse vasice, ki ležijo na njegovih pobočjih: Mašera (Masseris), Jelina (Iellina), Duš (Dus), Matajur (Montemaggiore), Starmica (Stermizza), Pečnije (Pechinie). Po 3 km pridemo na Tarčmun (Tercimonte), v vas, ki je bila nekoč poznana po izdelovanju grabelj. Še danes tu pa tam izdela kak obrtnik lesene grablje. Na malem trgu v spodnjem delu vasi je vodnjak, kjer lahko napojimo konje. Po cesti se povzpnemo do najvišje točke, cerkve sv. Ivana, pred katero je trg s stoletnimi lipami. Tam se začne zelo lepa, s kamni tlakovana mulatjera, ki se spušča v gozd in pride do sedla Vartača (Vartacia), 624 m, (z barom-okrepčevalnico). Nekoliko dalje na cesti, ki se vzpenja proti Mašeri (Masseris), zavijemo desno na gozdno pot. Ta se po kakih 800 m križa s stezo Italia (markacija CAI 736), ki prihaja iz Čeplešišč (Cepletischis). Sledimo stezi na levi strani, ki je v začetku ozka in se strmo dviga po travnikih, na kvoti 888 pa postane na pol položna in se združi z gozdno cesto, ki prihaja iz Mašere (Masseris). Steza se nadaljuje s številnimi bližnjicami, vendar raje izberemo udobno cesto, ki gre pod hribom Kal in v širokem loku dospe do hlevov Tamoršča.
V bistvu hodimo po smeri, ki ji je sledil Rommel na pohodu za osvojitev Matajurja (Monte Matajur) med bitko pri Kobaridu. (Glej pot št. 6, na str. 70).

Ob vsakem metru vzpona se nam vse bolj odpira razgled na doline. Cesta se konča na Paluogi (Polaga) pri meji: skupine bukev, travnik s številnimi dolinicami in zelo majhna mlaka - jezerce na Paluogi (Polaga).
Vrnemo se nazaj za kakih 200 metrov na stezo, ki je označena na desni strani. Ta se povzpne v ozki dolini do 1315 m na italijansko-slovensko mejo. Tam zavijemo na levo (na desni se zelo dolga gozdna cesta spusti v Avso in Livek.) (Glej pot št. 6 na str. 69) na stezo, ki se priključi glavni smeri steze Italia in nas v zelo širokem loku ob vznožju gore Glava, mimo izvira Skrila, pripelje do planinske koče Pelizzo, na 1325 m nadm. višine.
Kdor bi se od tu rad povzpel na vrh Matajurja (Monte Matajur) na 1641 m nadm. višine lahko to stori brez težav po glavni stezi iz koče Pelizzo.

Varianta za sestop: iz Paluoga (Val Polaga/ Paluoga) se lahko spustimo po gozdni cesti do Mašere (Masseris). Za tem pa po nekaj ostrih asfaltiranih ovinkih še do točke pod vasjo, kjer zavijemo na desno na zelo lepo in senčno gozdno pot, ki vodi v Starmico (Stermizza), za tem pa hodimo navzdol po zelo široki in neprometni cesti, ki ima veliko ostrih ovinkov in po kateri dospemo do starega mlina v Jeronišču (Ieronizza). Še ena gozdna pot nas pričakuje vzdolž reke Aborne (Alberone): med napol zapuščenimi njivicami in sadovnjaki nas pripelje v središče Sovodnje (Savogna/Sauodnja), nekoliko više od ceste, s katere se v nekaj minutah spustimo k gostilni Crisnaro.